Šolstvo

V šolstvu je zadev, ki niso takšne kot bi morale biti, približno toliko kot na vseh ostalih področjih. Občutek imam, da odgovorni počasi in zanesljivo izumljajo vedno nove in nove metode ter prijeme po katerih bodo otroci vedeli vedno manj. Sicer pa je to ideja vsake vladajoče družbe, ki želi imeti le in zgolj poslušne podložnike, ki zadeve ne razumejo prav dosti, ki pa so pripravljeni poslušati, kimati, in delati tako kot jim zapovedo. Slovenski šolski sistem ne vzgaja ljudi, ki bi jim znanje kaj pomenilo, po drugi strani pa se lahko samo v Sloveniji zgodi to, da starši ne želijo, da dobijo otroci v osnovni šoli še en dodaten tuj jezik, kar je v drugih evropskih deželah že standard. V Belgiji na primer praktično vsak otrok govori tri jezike, poleg francoskega in flamskega, še najmanj angleščino, po navadi pa je tudi nemščina že kar običajna. 

Pri nas nameravajo uvesti ocenjevanje po minimalnih standardih, kar pomeni, da bodo vse šole počasi pripeljali do tiste najnižje stopnje,  ki smo ji včasih v bivši Jugoslaviji rekli pomožna šola. Le na ta način bomo lahko dobili ubogljivo in upogljivo volilno maso, ki bo delala in nič spraševala, glede na splošno usmeritev tendenc šolskih programerjev, pa jim bo dovoljeno samo še moliti. Gre za zelo zvito cerkveno metodo, po kateri bodo višji standard znanja lahko nudile le privatne cerkvene šole, vse javne šole pa bodo prirejene na minimalne standarde. Tako bo lahko RKC govorila, da vodi izobraževalni program, da je zaslužna za možganski in mentalni razvoj slovenske mladine in si na ta način poleg še več denarja, nagrabila in prisvojila tudi možgane mladih slovenskih fantov in deklet.

Morda pa prav za to šolski sistem omogoča staršem, da se razburjajo za vsako zadevo, da se učencem dovoljuje početi prav vse in da se jih praktično ne sme kaznovati, čeprav bi kakšnemu od učencev klofuta v bistvu lahko spremenila življenje, ga streznila; seveda pa bi drugo klofuto moral dobiti njegov nadebudni starš, ki bi pritekel v šolo, ob tem, da sicer za tega istega otroka doma nikoli nima časa.

Cerkvene šole bi seveda glede na to, da so oziroma bodo zasebne, uvedle sistem reda in discipline in tudi na ta način odskočile od sistema javnih šol, ki bi na koncu ostale samo še za navadno ubogo rajo, ki si ne more privoščiti ničesar. Razslojevanje bi se povečalo, RKC bi dobila še večjo moč in Slovenija bi se vrnila v stanje kot je bilo v zgodnjih desetletjih prejšnjega stoletja pred II. svetovno vojno.